Tokrat škodljive spremembe uvajajo z interventnim zakonom, ki je sicer instrument za izredne primere. Nujen postopek, komaj kaj javne razprave in o upoštevanju stroke ne duha ne sluha. Da so potrebne spremembe, je vsem jasno. Problem pa nastane, ker je vlada v nujen postopek podtaknila stvari, ki z nujnim postopkom nimajo nobene povezave, ampak spadajo bolj v repertoar skrajne Levice, ki nas že dobro leto vodi strumno v Sibirijo tridesetih let 20. stoletja.
Tokrat škodljive spremembe uvajajo z interventnim zakonom, ki je sicer instrument za izredne primere. Nujen postopek, komaj kaj javne razprave in o upoštevanju stroke ne duha ne sluha. Da so potrebne spremembe, je vsem jasno. Problem pa nastane, ker je vlada v nujen postopek podtaknila stvari, ki z nujnim postopkom nimajo nobene povezave, ampak spadajo bolj v repertoar skrajne Levice, ki nas že dobro leto vodi strumno v Sibirijo tridesetih let 20. stoletja.
Minister za Zdravje si je vzel skoraj četrtino mandata, da je analiziral stanje v slovenskem zdravstvu. Sprva sem mislil, da bodo delo temeljito opravili in bo neizbežno pripeljalo do reform, ki jih sistem krvavo potrebuje. Vendar sem nad povprečnostjo predstavljenih sprememb skoraj presenečen.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Minister za Zdravje si je vzel skoraj četrtino mandata, da je analiziral stanje v slovenskem zdravstvu. Sprva sem mislil, da bodo delo temeljito opravili in bo neizbežno pripeljalo do reform, ki jih sistem krvavo potrebuje. Vendar sem nad povprečnostjo predstavljenih sprememb skoraj presenečen.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
V slovenski zdravstveni sistem je vgrajenih veliko nepoštenosti, ki izhajajo iz osnovnega dizajna sistema v komunistični Jugoslaviji. Takrat so stremeli k popolnemu nadzoru vseh sistemov, kar je danes zastarelo, neučinkovito in preprosto nepošteno. Interventni zakon se loteva velikih problemov z majhnimi obliži, njihovih elementarnih nepoštenosti pa ne odpravlja. Predlagani ukrepi bodo ponekod blažili sedanje težave, ponekod pa jih bodo še potencirali, ker vztrajajo na popolnem nadzoru vseh deležnikov. Kjer popolnega nadzora ne morejo imeti, npr. pri zasebnikih, se porabi veliko resursov za to, da se jih onemogoča in jim nagaja.
Če hočemo slovenski zdravstveni sistem prilagoditi 21. stoletju bo treba ljudem pustiti svobodo. Svobodo, da izbirajo zdravnike, različne bolnišnice, različne zavarovalnice in tudi svobodo, da ustvarjajo učinkovitejše alternative državnim opcijam. Zakaj ne bi ena bolnišnica poskušala A, druga pa B, zasebnik pa nekaj tretjega? Ko bi en uspel, bi mu ostali sledili in bi tako tekmovali v iskanju boljših praks.
S centralnim določanjem ne samo, da ne bo nobenega preboja, ampak pasivno čakanje na navodila ljudi poleni in jih na dolgi rok spremeni v sužnje. Takrat pa bo oblast popolna.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
V slovenski zdravstveni sistem je vgrajenih veliko nepoštenosti, ki izhajajo iz osnovnega dizajna sistema v komunistični Jugoslaviji. Takrat so stremeli k popolnemu nadzoru vseh sistemov, kar je danes zastarelo, neučinkovito in preprosto nepošteno. Interventni zakon se loteva velikih problemov z majhnimi obliži, njihovih elementarnih nepoštenosti pa ne odpravlja. Predlagani ukrepi bodo ponekod blažili sedanje težave, ponekod pa jih bodo še potencirali, ker vztrajajo na popolnem nadzoru vseh deležnikov. Kjer popolnega nadzora ne morejo imeti, npr. pri zasebnikih, se porabi veliko resursov za to, da se jih onemogoča in jim nagaja.
Če hočemo slovenski zdravstveni sistem prilagoditi 21. stoletju bo treba ljudem pustiti svobodo. Svobodo, da izbirajo zdravnike, različne bolnišnice, različne zavarovalnice in tudi svobodo, da ustvarjajo učinkovitejše alternative državnim opcijam. Zakaj ne bi ena bolnišnica poskušala A, druga pa B, zasebnik pa nekaj tretjega? Ko bi en uspel, bi mu ostali sledili in bi tako tekmovali v iskanju boljših praks.
S centralnim določanjem ne samo, da ne bo nobenega preboja, ampak pasivno čakanje na navodila ljudi poleni in jih na dolgi rok spremeni v sužnje. Takrat pa bo oblast popolna.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Dr. Helena Jaklitsch je ob prazniku dela in dveh prostih dneh, razmišljala o delu kot o vrednoti, o parolah in barvi zastav, pod katerimi se še danes govori o delu …
Posvetili smo se astronomu, jezuitu in direktorju pekinškega observatorija Avguštinu Hallersteinu. Mineva 280 let od njegove smrti, v Ljubljani pa so letošnjega februarja nasproti Arhiva Slovenije odkrili več kot tri metre visok spomenik njemu v čast. Naš gost je bil dr. Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije.
Sredi aprila je v oviru projekta Agrobiznis potekala že 4. Svetovalnica za mlade kmete z naslovom »Kako postati poslovno učinkovita kmetija«. Kot izziv srečanja so postavili vprašanja, kaj lahko kmetije naredijo v času, ko je cena denarja visoka, da bi si znižali mesečni obrok za posojilo, imeli dober pregled nad denarnim tokom ali zaprli finančno konstrukcijo za nujno naložbo. Na te izzive je poskušala odgovoriti Nataša Zemljič Pangerc z NLB, ki v primorsko-goriški regiji vodi skupino svetovalcev za Poslovanje malimi in srednjimi podjetji in kmetijami.
Slovenci iz Buenos Airesa bodo to nedeljo že 90-ič romali v Marijino narodno svetišče v Lujan. Tradicijo so ohranili tudi povojni izseljenci, nam je povedal slovenski duhovnik Robert Brest ter tudi, s kakšnimi nameni bodo romali letos. V teh dneh že poteka duhovna priprava, ki jo je pripravil Robert Brest, pridružite se ji lahko na spletni strani tednika Svobodna Slovenija. V nedeljo bo ob 9.30 sveta maša v baziliki, ob 14h pa bo procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobe brezjanske, svetogorske in lujanske Marije.
Gostili smo zgodovinarja dr. Renata Podbersiča s katerim smo razmišljali ob nekaterih datumih, ki jih obeležujemo. Beseda je tekla o 27. aprilu, pa razstavi 3450 umorjenih/Macesnova gorica, pa o 29. maju, ko je bila ustanovljena Slovenska legija, prav tako smo se spomnili domobranske prisege iz leta 1944 in nenazadnje 17. maja, ko bo dan spomina na žrtve komunizma.
Andrej je iz ljudske šole napredoval v nemško meščansko šolo, ki je slovela po svoji odličnosti. Čeprav sta bila starša zavedna Slovenca, sta za svoje otroke želela dobro izobrazbo. Izkazalo se je, da je Andrej bister učenec.
V Sobotnem duhovnem večeru Radia Ognjišče ste slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in rožnega venca po namenu papeža Frančiška za maj: za formacijo redovnikov in redovnic ter bogoslovcev. Molimo, da bi redovniki in redovnice ter bogoslovci rasli na svoji poti poklicanosti s pomočjo človeške, pastoralne in duhovne formacije v kredibilne priče Evangelija. Ker smo v maju, Marijinem mesecu, smo na čast Majniški Kraljici zapeli litanije. Ob sklepu je bila še molitev Pot luči.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.